Ravnanje z odpadki

Odpadki so vir onesnaževanja okolja. Lahko pa so tudi dragocen vir surovin, še zlasti danes, ko številne surovine postajajo redke.

Gospodarstvo EU porabi 16 ton materiala na osebo letno, kar je okoli 8,2 milijarde ton porabljenega materiala. Od tega nastane 3,5 milijarde ton odpadkov oziroma 6 ton na prebivalca EU. Polovica teh pristane na odlagališčih. Mnoge države članice vidijo v njih še vedno najboljšo rešitev za odstranjevanje odpadkov, čeprav izcedne vode onesnažujejo podtalnico in zemljo, nastajajoči plini pa onesnažujejo zrak.

Količina odpadkov v Sloveniji strmo narašča. Po podatkih statističnega urada Si-stat je bilo leta 2015 pridelanih dobrih pet milijonov ton odpadkov, leta 2018 pa že skoraj 8,4 milijona ton nevarnih in nenevarnih odpadkov. Levji delež jih nastane pri gospodarskih dejavnostih. Leta 2015 jih je bilo 4,2 milijona ton, tri leta pozneje pa že skoraj 7,4 milijona ton. V Sloveniji recikliramo le okoli 40 odstotkov odpadkov, leta 2015 nekaj manj kot tri milijone ton, leta 2018 pa 3,6 milijona ton. Zanimivo je tudi, da približno 1,1 milijona ton odpadkov uvozimo, približno toliko pa tudi izvozimo. Pada pa delež odpadkov, predelanih v gorivo. Če jih je bilo leta 2015 še 265.000 ton, jih je bilo leta 2018 le še 207.000 ton. Ostali odpadki se odlagajo, v manjši meri pa tudi odstranjujejo, na drugačne načine.

Odlagališča z izcedno vodo in plini zastrupljajo tla ter onesnažujejo vodo in zrak. Z nenadzorovanim odlaganjem odpadkov in divjimi odlagališči se v naravi kopičijo nevarne kemikalije in veča tveganje za zdravje. Predvsem pa na ta način zapravimo dragocene sestavine v odpadkih.

Ko govorimo o ravnanju z odpadki, je najbolj pomembno, da jih čim manj nastane. V skladu z načeli krožnega gospodarstva bi morali proizvajalci različnih izdelkov najprej stremeti k temu, da porabijo čim manj materialov in da izberejo materiale, ki jih je mogoče ponovno uporabiti ali reciklirati. Za predelavo recikliranega materiala porabimo manj energije kot za obdelavo neobdelanih surovin. Veliko manj energije, na primer, porabimo za recikliranje papirja kot pa za pridelavo papirja iz dreves. S celostnim ravnanjem z odpadki lahko prispevamo tudi h gospodarski rasti in zaposlovanju, ohranimo dragocene vire, izognemo se dragemu čiščenju in preprečimo zdravstvene težave.

A tudi ta cikel se ne more ponavljati v nedogled, tako da večkrat uporabljen in recikliran material sčasoma vendarle postane neuporaben. Zato so oziroma bi morali biti proizvodi iz recikliranih materialov cenejši od tistih iz svežih materialov. Nenevarni odpadki, ki jih ni mogoče predelati ali ponovno uporabiti, pa so primerni za sežig in izrabo za pridobivanje električne in toplotne energije, saj imajo visoko kurilno vrednost.

Takšno je gorivo SRF – trdo predelano gorivo iz nenevarnih komunalnih odpadkov, ki ga v bomo v TEŠ dodajali primarnemu energentu.

Ponovna uporaba in recikliranje

»Zmanjšaj porabo, ponovno uporabi in recikliraj!« je slogan, ki dobro opiše, kako bi morali dandanes vsi ravnati z odpadki. Zakonodaja EU o električni opremi, embalaži, baterijah in razgradnji avtomobilov je v marsičem izboljšala zbiranje in predelavo odpadkov, pripomogla je tudi k temu, da izdelki vsebujejo manj nevarnih snovi. Toda marsikaj je še mogoče in bo treba narediti.

Vsak dan ustvarimo več odpadkov. Na leto vsak izmed nas v povprečju zavrže več kot 82 kg hrane, v črnih zabojnikih in na odlagališčih pa vsako leto konča več kot 10 kg stvari, ki so še uporabne.

Preprečevanje nastajanja odpadkov in ponovna uporaba sta dejanji, ki ju moramo  spodbujati vsi. Tako moramo v zavest ljudi vcepiti, da podarijo, prodajo ali zamenjajo predmete, ki jih ne potrebujejo več, in da tudi sami uporabljajo stvari iz druge roke. Vse preveč je odpadkov iz tekstila, zato premislite, kaj lahko naredite z oblačilom, preden konča na kupu odpadkov. Številne predmete se lahko popravi in ni nujno kupiti drugega. Starejše pohištvo se lahko z izvijačem in čopičem pomladi, da zgleda kot novo.

Če nič od tega ne pride v poštev, pa razmislite, kje bi še lahko uporabili te dobrine. Gotovo jih kje kdo potrebuje. Po Sloveniji so tudi centri in kotički za ponovno rabo odpadkov, kjer jih usposobijo ali uporabijo za izdelavo unikatnih predmetov in umetniških del.

Pomembno je, da se vsi skupaj zavedamo, kako velik je problem ravnanja z odpadki in da moramo z združenimi močmi poskrbeti, da jih nastane čim manj. Tiste, ki nastanejo, pa moramo čim bolj ponovno izkoristiti in na koncu cikla njihovo energijsko vrednost pretvoriti v električno in toplotno energijo, kot to načrtujemo v TEŠ.