O projektu SOEN

V Termoelektrarni Šoštanj imamo vse pogoje za varno, energetsko učinkovito in brez dodatnih obremenitev za okolje, dodajanje SRF goriva k osnovnemu energentu, lignitu. SRF je trdno alternativno gorivo, pripravljeno po točno določenih pravilih iz nenevarnih odpadkov. Uporablja se ga za sežig ali za sosežig, kot to načrtujemo v blokih 5 in 6 v Termoelektrarni Šoštanj.

Kljub vsemu napredku v zadnjih letih na področju ravnanja z odpadki v Sloveniji še vedno ostajajo kupi smeti, ki se jih bodisi ne da bodisi ni smiselno reciklirati, ker se za njihovo predelavo porabi preveč energije. V teh odpadkih pa se skriva še veliko energijske vrednosti, ki jih s primerno predelavo/pripravo lahko pri nas energetsko izkoristimo. Pravzaprav lahko rečemo, da se ravno v Termoelektrarni Šoštanj  srečata slovenska težava s kopičenjem odpadkov in tehnološka možnost ter energetska in ekonomska upravičenost sosežiga nenevarnih odpadkov.

To poudarja tudi logotip SOEN, sosežig za energijo, ki smo ga izbrali, da bi projekt čimbolj približali lokalni skupnosti, drugim državljanom in odločevalcem.

Ker smo prepričani, da sosežig zmanjšuje negativne vplive na okolje, saj bo zaradi tega manj izpustov CO2, in da bo imel pozitivne učinke na poslovanje, predstavljamo naše načrte zaposlenim v Premogovniku Velenje, Tešu in drugih družbah znotraj skupine HSE. Proaktivno o vseh korakih obveščamo predstavnike šaleških občin, na predstavitve vabimo šaleške gospodarstvenike, predstavnike civilnih iniciativ in nevladnih organizacij. Direktor Teš Mitja Tašler pa je imel predstavitev tudi na letni konferenci sindikata dejavnosti energetike (SDE), kjer so načrte TEŠ toplo pozdravili.

Odpadki, sosežig, energija

Podobno kot drugje po svetu tudi v Sloveniji količina odpadkov vztrajno raste. Po podatkih statističnega urada Si-stat je bilo leta 2015 pridelanih dobrih pet milijonov ton, leta 2018 pa že skoraj 8,4 milijona ton nevarnih in nenevarnih odpadkov. Levji delež odpadkov nastane pri gospodarskih dejavnostih. Leta 2015 jih je bilo 4,2 milijona ton, tri leta pozneje pa že skoraj 7,4 milijona ton. Recikliramo jih le okoli 40 odstotkov. Zanimivo je tudi, da približno 1,1 milijona ton odpadkov uvozimo, približno toliko pa tudi izvozimo. Pada pa delež odpadkov predelanih v gorivo. Če jih je bilo leta 2015 še 265.000 ton, jih je bilo leta 2018 le še 207.000 ton. Ostali odpadki se odlagajo, v manjši meri pa tudi odstranjujejo na drugačne načine.

Odlagališča z izcedno vodo in plini zastrupljajo tla, onesnažujejo vodo in zrak. Z nenadzorovanim odlaganjem odpadkov in divjimi odlagališči se v naravi kopičijo nevarne kemikalije in veča tveganje za zdravje. Poleg tega zapravimo dragocene sestavine v odpadkih. S predelavo nenevarnih odpadkov v trdo SRF gorivo, lahko sosežgemo velik del teh drugače neuporabnih odpadkov.

Glede na opravljene študije lahko v obeh blokih v Termoelektrarni Šoštanj lignitu dodamo okoli 160.000 ton SRF na leto. To je, do šest odstotkov SRF goriva oziroma do deset odstotkov energijske vrednosti glede na količino lignita. Ker ima gorivo SRF kurilno vrednost med 14 in 17 MJ/kg, lignit pa med 9 in 11 MJ/kg, bomo z dodajanjem alternativnega goriva izboljšali učinkovitost pridobivanja električne energije in toplote za ogrevanje šaleške doline. Z visoko temperaturo in čiščenjem dimnih plinov pa bodo nižji tudi izpusti v okolje na enako enoto proizvedene elektrike. Tako bomo za enako količino proizvedene elektrike na leto v zrak izpustili 156.000 ton manj CO2. Tudi vsi ostali parametri bodo ostali znotraj mejnih vrednosti.

Z javnim razpisom je bil izbran izvajalec presoje vplivov na okolje, to sta velenjska družba Eurofins Erico in Elektro inštitut Milan Vidmar. Po specifičnih strokovnih področjih pa bodo sodelovale še družbe Meis, fakulteta za strojništvo Maribor, E-net okolje in Kova. Potem sledijo postopki pridobivanja okoljevarstvenega soglasja (OVS) in okoljevarstvenega dovoljenja (OVD). Pri tem je treba poudariti, da nekateri mediji in nekateri posamezniki napačno navajajo, da so za sosežig nižji standardi varovanja okolja kot za sežigalnice. V resnici Uredba o sežigalnicah odpadkov in napravah za sosežig odpadkov ne ločuje med sežigom in sosežigom, kar pomeni, da za vse naprave veljajo enake mejne vrednosti izpustov. Drži pa, da so mejne vrednosti za uporabo lignita višje kot za sosežig, a mora biti del izpustov iz sosežiga znotraj meja določenih s prej omenjeno uredbo.

V Termoelektrarni Šoštanj bomo zadostili vsem pogojem iz Uredbe in drugih aktov, tako da bomo nadzirali kakovost in primernost SRF goriva ter merili vse predpisane izpuste.

Na lokaciji

Za potrebe sosežiga bomo na našem  območju postavili objekt, urejeno tako, da iz njega ne bo uhajal neprijeten vonj in da goriva ne bo mogel raznašati veter. Ob tem je treba poudariti, da se gorivo iz odpadkov ne bo skladiščilo v Šoštanju, ampak se ga bo v skladu s potrebami sproti dovažalo. Tako računamo, da bo med tednom gorivo dostavljalo 25 tovornjakov na dan. Med vikendi dostave ne bo. Investirali bomo še v transportni in sistem doziranja SRF k osnovnemu gorivu.

Po začrtani časovnici bomo s poskusnim delovanjem sosežiga začeli konec leta 2021, z rednim obratovanjem pa leta 2022.

SPLOŠNO O TERMIČNI OBDELAVI ODPADKOV

ALI STE VEDELI DA:

– Na Danskem sežgejo kar 54 odstotkov vseh ustvarjenih komunalnih odpadkov, na Švedskem 49 odstotkov, sledijo Nizozemska z 39 odstotki, Belgija  (36 odstotkov) ter Luksemburg (36 odstotkov).

– Na Danskem so leta 1997 prenehali odlagati vse odpadke, ki bi bili primerni za sežig. Deset let pozneje, leta 2007, so v 29 sežigalnicah obdelali kar 3,7 milijona ton odpadkov. Odpadki so pomenili 20 odstotkov vse proizvedene toplote in 4,5 odstotka proizvedene električne energije.

–  Vsa večja evropska mesta kot so Berlin, London, Pariz, Praga in Rim imajo sežigalnice komunalnih odpadkov že blizu 100 let. Amsterdam je dobil prvo sežigalnico leta 1919.

– Je v Evropi več kot 500 sežigalnic in količina termično obdelanih odpadkov nenehno narašča. To pomeni, da količina odloženih odpadkov na odlagališčih pada. S sežigom se količina odpadkov, potrebnih za odlaganje, zmanjša tudi za 90 volumskih odstotkov.

– Po deležu odpadkov, ki se sežigajo, je Slovenija po podatkih CEWEP med zadnjimi v Evropi.

– Slovenija strateško še nima rešenega vprašanja termične obdelave preostanka obdelanih komunalnih odpadkov (t.i. lahko frakcijo) in da prav ta del odpadkov postaja velika težava v državi, saj morajo naši centri to frakcijo izvažati v tujino po izredno visokih cenah.

– Slovenijo že pestijo prekomerne količine odpadkov, odloženih na odlagališča, hkrati smo na repu evropskih držav po deležu termično obdelanih odpadkov (t.i. 4. stopnja na hierarhični lestvici ravnanja z odpadki).

– Slovenija dolgoročno ne bo mogla izpolnjevati postavljenih okoljskih ciljev glede ravnanja z odpadki brez termične obdelave. Do leta 2030 moramo izpolniti zelo ambiciozne cilje saj moramo do takrat doseči recikliranje 65 odstotkov komunalnih odpadkov in 75 odstotkov odpadne embalaže. Odlaganje odpadkov moramo zmanjšati na največ 10 odstokov komunalnih odpadkov do leta 2030.

– Danes trajno gospodarjenje z odpadki brez sežiga/sosežiga odpadkov in izkoriščanja sproščene energije ni več možno. S snovno izrabo in kompostiranjem lahko recikliramo v povprečju le do 50 odstotkov skupne količine komunalnih odpadkov.

– Da so v Celju, kar se tiče ravnanja z odpadki, najnaprednejši v Sloveniji. So edini z dokončanim regijskim centrom za ravnanje z odpadki (RCERO), ki združuje 24 občin Savinjske regije. In prav obdelava odpadkov v tem centru jim omogoča izrabo odpadkov za pridobivanje energije. S pomočjo sežiganja naj bi se količina odpadkov, odloženih na regijski deponiji v Bukovžlaku pri Celju, zmanjšala za kar 65 odstotkov.

– Da se v skladu z zakonodajo EU  biorazgradljivi del komunalnih in industrijskih odpadkov šteje za biomaso, torej kot obnovljiv vir energije (delež preko 50 odstokov) in predstavlja učinkovite alternativne energetske možnosti za zmanjšanje emisij CO2 in varčevanje z omejenimi viri fosilnih goriv.

– Da dva kilograma trdnih goriv iz odpadkov (t.i. RDF goriva) v povprečju po energetski vrednosti pomenita: 3 kilograme lignita, 3 kilograme lesa, 2 kilograma rjavega premoga, 1,2 kubičnega metra zemeljskega plina.

–  Je študija ameriške Agencije za varstvo okolja je pokazala, da bi družina, ki bi svoje odpadke sežigala na domačem vrtu, v zrak na leto izpustila več dioksina kot sodobna sežigalnica z zmogljivostjo 200 ton odpadkov na dan (ti podatki seveda držijo v primeru, da sežigalnica deluje v skladu z vsemi predpisi in uporabi sodobne tehnologije čiščenja dimnih plinov).

Zakaj sploh izkoriščati energijo iz odpadkov?
Pridobljena energija iz termične obdelave prispeva k varstvu podnebja in zanesljivosti oskrbe z energijo, saj nadomešča fosilna goriva, ki bi bila uporabljena za proizvodnjo te energije v konvencionalnih elektrarnah. Biorazgradljivi del komunalnih in industrijskih odpadkov se šteje za biomaso in tako predstavlja učinkovito alternativno energetske možnosti za zmanjšanje emisij CO2 in varčevanje z omejenimi viri fosilnih goriv.

Kaj pomeni hierarhija ravnanja z odpadki?
Pri uvajanju krožnega gospodarstva na področju ravnanja z odpadki se je potrebno držati hierarhije ravnanja z odpadki:
1. preprečevanje odpadkov,
2. priprava za ponovno uporabo,
3. recikliranje,
4. drugi postopki predelave (npr. energetska predelava) in
5. odstranjevanje (trajna odložitev na odlagališča).

Priprava za ponovno uporabo ima prednost pred recikliranjem in drugimi postopki predelave. Recikliranje ima prednost pred drugimi postopki predelave, razen pred pripravo za ponovno uporabo. Energijsko izrabo odpadkov je potrebno omejiti na odpadke, ki jih ni mogoče obdelati na druge načine in vse snovne tokove odpadkov preusmeriti z odlagališč.

Pomembno je poudariti, da najnovejši predpisi EU uvrščajo energetsko izrabo odpadkov pravzaprav v skupino reciklaže. Odpadki z energetsko vrednostjo nad 11.000 kJ/ kg pa se smatrajo kot gorivo. Ključni poudarek evropske direktive o odpadkih je, da se odpadki do leta 2020 začnejo upravljati kot vir. Delež reciklaže je zahvaljujoč predvsem energetski izrabi v sežigalnicah na Danskem in Nizozemskem kar okoli 90 %.

Kakšen je vpliv na podnebje?
Naprave za sosežig in sežigalnice zmanjšujejo volumen odpadkov za odlaganje tudi za okoli 95 odstokov. Odlaganje odpadkov na odlagališča namreč pušča dolgotrajne vplive na okolje (vpliv na tla, podzemne vode).
Z manj odlaganja odpadkov na odlagališča se zmanjšajo emisije metana (toplogredni plin, ki ima 25-krat večji vpliv na podnebje kot ogljikov dioksid CO2) in emisije CO2, ki bi nastale, če bi bila količina energije proizvedena v konvencionalnih elektrarnah.

Kakšna je razlika med SRF in RDF gorivom?
Gorivo SRF (solid recovered fuel) nastane iz odpadkov, ki so ločeni že na izvoru, nato pa mehansko sortirani in zdrobljeni. Zaradi tega so čistejši, imajo višjo kurilno vrednost in so primerni za uporabo tudi v termoelektrarnah. SRF goriva so le tista goriva, ki so pripravljena skladno s standardom in so pripravljena brez nevarnih odpadkov.
Gorivo RDF (refuse derived fuel), ki ga uporabljajo sežigalnice, pa nastane iz odpadkov, pri katerih se na izvoru ne nadzira surovin, zato veljajo za sežigalnice ostrejši okoljevarstveni predpisi kot za sosežigalnice. Za pripravo RDF goriv ne obstajajo standardi.

Kakšna je razlika med sežigalnico in napravo za sosežig?
Naprava za sosežig je naprava, katere glavni namen je proizvodnja energije ali materialnih izdelkov in ki uporablja odpadke kot običajno ali dodatno gorivo ali v kateri se odpadki termično obdelajo z namenom odstranitve s sežigom z oksidacijo odpadkov in drugimi postopki toplotne obdelave.
Sežigalnica pa je naprava namenjena termični obdelavi odpadkov z izkoriščanjem pridobljene zgorevalne toplote ali brez nje, s sežigom z oksidacijo odpadkov in drugimi postopki toplotne obdelave, če se snovi, ki nastanejo pri obdelavi, naknadno sežgejo.

Kdaj ima sežig ali sosežig prednost pred drugimi načini predelave?
Sežig ali sosežig odpadkov z energetsko izrabo ima prednost pred drugimi načini predelave, če obremenjuje okolje manj od drugih postopkov predelave glede na:
–  emisije snovi in energije v zrak, vode in tla,
–  porabo naravnih virov,
–  energijo, ki jo je treba uporabiti ali jo je mogoče pridobiti,
–  vsebnost nevarnih snovi v ostankih odpadkov po sežigu ali sosežigu.

Kakšen je vpliv dioksinov in furanov iz naprav za termično obdelavo?
Sodobne naprave za termično obdelavo odpadkov so opremljene s sodobnimi filtri oz. tehnologijami za čiščenje odpadnih dimnih plinov. Med letoma 1990 in 2000 so se emisije dioksinov v obratih za predelavo odpadkov v Nemčiji zmanjšale s 400 g na manj kot 0,5 g na leto, medtem ko se je količina toplotno obdelanih odpadkov v istem obdobju več kot podvojila.

Leta 2005 je nemško ministrstvo za okolje izdelalo dokument, v katerem je proučilo učinke zakonodajnega razvoja na nacionalni in evropski ravni v zvezi z emisijami. Poročilo ugotavlja, da ob zakonodajnih spremembah skozi leta naprave niso več sporne glede emisij dioksinov, prahu in težkih kovin. Čeprav se je zmogljivost sežiganja odpadkov od leta 1985 skoraj podvojila, so skupne emisije dioksinov iz vseh 66 sežigalnic odpadkov v Nemčiji padle na približno tisočinko kot posledica namestitve ustreznih filtrov in kontroliranega procesa zgorevanja. Kot primer je navedeno, da celo individualna kurišča v zasebnih gospodinjstvih izpuščajo približno 20-krat več dioksinov v okolje kot sežigalnice.

O presoji vplivov na okolje
Pred začetkom izvajanja posega, ki lahko pomembno vpliva na okolje, je treba izvesti presojo njegovih vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje.

V postopku presoje vplivov na okolje se ugotovi, opiše in oceni dolgoročne, kratkoročne, posredne ali neposredne vplive nameravanega posega na človeka, tla, vodo, zrak, biotsko raznovrstnost in naravne vrednote, podnebje in krajino, pa tudi na človekovo nepremično premoženje in kulturno dediščino, ter njihova medsebojna razmerja.

Okoljevarstveno dovoljenje (OVD)
Skladno z 82. členom Zakona o varstvu okolja je treba za obratovanje naprave ali za vsako večjo spremembo v obratovanju pridobiti okoljevarstveno dovoljenje, če se v njej izvaja dejavnost, ki povzroča emisije v zrak, vode ali tla in so zanjo predpisane mejne vrednosti emisij in to ni naprava, v kateri se izvaja dejavnost, ki lahko povzroči onesnaževanje okolja večjega obsega iz 68. člena Zakona o varstvu okolja. Naprava je nepremična ali premična tehnološka enota, za katero je določeno, da lahko povzroča obremenitev okolja, ker v njej poteka eden ali več določenih tehnoloških procesov in na istem kraju drugi z njimi neposredno tehnološko povezani procesi, ki lahko povzročajo obremenitev okolja.

Podeljena OVD za sežigalnice in naprave za sosežig za nekatere EU države
V nadaljevanju si lahko pogledate uradne podatke evropskih naprav za sosežig in sežigalnice.  Iz razpredelnic je razvidno:
–  vrsta naprave – ali gre za sežigalnico ali sosežig,
–  kdaj je dobil obrat dovoljenje,
–  točen naziv firme, naslov in kraj,
–  GK koordinate,
–  kakšne vrste odpadkov kurijo,
–  pogoji sežiganja.

Italija:
http://cdr.eionet.europa.eu/Converters/run_conversion?file=it/eu/ied/module4/envw5eoiq/IED_module_4__1.xml&conv=570&source=remote

Portugalska:
http://cdr.eionet.europa.eu/Converters/run_conversion?file=pt/eu/ied/module4/envwpa5lg/IED_module_4__1.xml&conv=570&source=remote

Hrvaška:
http://cdr.eionet.europa.eu/Converters/run_conversion?file=hr/eu/ied/module4/envwyojqg/IED_module_4__1.xml&conv=570&source=remote

Danska:
http://cdr.eionet.europa.eu/Converters/run_conversion?file=dk/eu/ied/module4/envwpavuw/IED_module_4__1.xml&conv=570&source=remote

Francija:
http://cdr.eionet.europa.eu/Converters/run_conversion?file=fr/eu/ied/module4/envww64yg/IED_module_4__1.xml&conv=570&source=remote

Nizozemska:
http://cdr.eionet.europa.eu/Converters/run_conversion?file=nl/eu/ied/module4/envwyi0nw/IED_module_4__1.xml&conv=570&source=remote

Belgija:
http://cdr.eionet.europa.eu/Converters/run_conversion?file=be/eu/ied/module4/envwvvqdq/IED_module_4__1.xml&conv=570&source=remote

http://cdr.eionet.europa.eu/Converters/run_conversion?file=be/eu/ied/module4/envwzm7vq/IED_module_4__1.xml&conv=570&source=remote

Estonija:
http://cdr.eionet.europa.eu/Converters/run_conversion?file=ee/eu/ied/module4/envw3fd4q/IED_module_4__1.xml&conv=570&source=remote

Španija:
http://cdr.eionet.europa.eu/Converters/run_conversion?file=es/eu/ied/module4/envwzipcq/IED_module_4__1.xml&conv=570&source=remote

Češka:
http://cdr.eionet.europa.eu/Converters/run_conversion?file=cz/eu/ied/module4/envwvaq8q/IED_module_4__1.xml&conv=570&source=remote

Finska:
http://cdr.eionet.europa.eu/Converters/run_conversion?file=fi/eu/ied/module4/envwxosag/IED_module_4__1.xml&conv=570&source=remote

Irska:
http://cdr.eionet.europa.eu/Converters/run_conversion?file=ie/eu/ied/module4/envw2bgla/IED_module_4__1.xml&conv=570&source=remote

Poljska:
http://cdr.eionet.europa.eu/Converters/run_conversion?file=pl/eu/ied/module4/envwvlawa/IED_module_4__1.xml&conv=570&source=remote

Slovaška:
http://cdr.eionet.europa.eu/Converters/run_conversion?file=sk/eu/ied/module4/envwppdkq/IED_module_4__1.xml&conv=570&source=remote

Anglija:
http://cdr.eionet.europa.eu/Converters/run_conversion?file=gb/eu/ied/module4/envwwauew/IED_module_4__1.xml&conv=570&source=remote

Malta:
http://cdr.eionet.europa.eu/Converters/run_conversion?file=mt/eu/ied/module4/envwwfxtq/IED_module_4__1.xml&conv=570&source=remote

Litva:
http://cdr.eionet.europa.eu/Converters/run_conversion?file=lt/eu/ied/module4/envwv0kga/IED_module_4__1.xml&conv=570&source=remote

Bolgarija:
http://cdr.eionet.europa.eu/Converters/run_conversion?file=bg/eu/ied/module4/envww6qfa/IED_module_4__1.xml&conv=570&source=remote

Uporaba goriva SRF v elektrarnah na premog v Nemčiji in Avstriji (stanje 2019)
V Avstriji obstajata samo dve elektrarni na premog, ki za proizvodnjo električne energije uporabljata premog (Mellach, Dürnrohr) in ne uporabljata odpadkov za sosežig. Vendar pa ima elektrarna Mellach dovoljenje za sosežig blata iz čistilnih naprav in le-tega že nekaj uporablja (Verbund Thermal Power GmbH & Co KG 2011).
V Nemčiji je skupno 22 elektrarn na premog, ki imajo dovoljenje za sosežig odpadkov. Od tega šest elektrarn na lignit pri sosežigu uporablja gorivo SRF.

Projektna skupina

Vodstvo projekta:

Mitja Tašler, TEŠ (vodja projekta)

Namestnika:

Matija Sevšek, HSE  (namestnik vodje projekta za področje komuniciranja)
mag. Mojca Letnik, PV (namestnica vodje projekta za področje surovin)

Projektna ekipa:

dr. Adnan Glotić, HSE (član – tehnično področje/proizvodnja)
mag. Jože Lenart, TEŠ (član – tehnično področje/proizvodnja)
Ervin Renko, HSE (član – področje ekologije)
Egon Jurač, TEŠ (član – področje ekologije)
mag. Petja Rijavec, HSE (članica – področje komuniciranja z javnostmi),
Goran Mandžuka, HSE Invest (član – tehnično področje/proizvodnja),

Shema obdelave odpadkov